Krompir – preizkušanje sort
Spremenjene podnebne in pridelovalne razmere, spremenjena struktura rastlinske pridelave, zahteve za zmanjšanje vpliva rastlinske pridelave na okolje, varovanje okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter sprembe v prehranskih navadah potrošnikov zahtevajo stalno prilagajanje vrstne sestave in izbiro primernih sort, ki izkazujejo visoko vrednosti za pridelavo in uporabo, dober pridelek ustrezne kakovosti in odpornost proti boleznim in škodljivcem. Pri nekaterih vrstah je pomembno tudi preizkušanje vrednosti sort za predelavo, npr. pekovskih lastnosti pri pšenici, da bi omogočili pridelavo ustrezne količine kakovostne krušne pšenice. Tudi za slovenske lokalne sorte, ki se danes premalo uporabljajo ali pa so se nekoč opustile in za katere poteka reintrodukcija oziroma postopek ponovnega vpisa sorte na slovensko sortno listo, ni zadostnih podatkov o vrednosti za pridelavo in uporabo. Zato bodo v prihodnje letne programe dela na področju preizkušanja sort umeščene tudi lokalne sorte, za katere je na slovenskem trgu in pri pridelovalcih vse več zanimanja. Od vstopa v EU je v Sloveniji možno brez omejitev tržiti in pridelovati vse sorte, ki so vpisane v skupni katalog sort poljščin v EU. Zato vpis v slovensko sortno listo in preizkušanje vrednosti za pridelavo in uporabo (VPU) v Sloveniji ni več edini pogoj za trženje semenskega materiala sort pri nas, zaradi česar ne razpolagamo s podatki o primernosti za pridelovanje vseh tistih sort, ki so bile vpisane v Skupni katalog sort poljščin preko drugih držav članic. Zato se v introdukcijo vključujejo zlasti sorte, ki so bile registrirane v ostalih državah članicah EU.
Cilji introdukcije poljščin:
- zagotavljanje neodvisnih strokovnih informacij o sortah, ki izkazujejo dobro prilagojenost slovenskim rastnim razmeram, dober pridelek ustrezne kakovosti in odpornost proti boleznim in škodljivcem pri tistih vrstah oziroma skupinah poljščin, za katere obstaja povpraševanje na trgu in je njihova pridelava ekonomsko učinkovita in bo pripomogla k povečanju obsega pridelave poljščin v Sloveniji;
- uvajanje novih sort poljščin v pridelavo kmetijskih rastlin v Republiki Sloveniji s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo na različnih pedo-klimatskih območjih;
- uvajanje opuščenih in/ali manj znanih oz. manj razširjenih lokalnih vrst in sort poljščin;
- preizkušanje uporabne vrednosti poljščin;
- objavljanje publikacij z večletnimi rezultati introdukcije novih sort poljščin
Preizkušanje poteka tri leta. V kolikor je vprašljiva kakovost rezultatov, se preizkušanje lahko podaljša za eno leto. Vsako leto so v poskus vključene sorte v 1., 2. in 3. letu preizkušanja ter standardne sorte.
Za potrebe ekološkega pridelovanja krompirja trenutno uporabljamo podatke o odpornosti sort proti krompirjevi plesni, je pa res, da so sorte preizkušene le v konvencionalnih razmerah. V naslednjih letih je v okviru sprejetega CRP »Razvoj metod in vzpostavitev sistemov uradnega preizkušanja ekoloških sort in heterogenega materiala izbranih poljščin in vrtnin« predviden razvoj metod ekološkega preizkušanja sort krompirja.
Glavni poudarki preizkušanja:
V glavnem poskusu med rastno dobo spremljamo dinamiko rasti in razvoja:
- fenološke faze (vznik, čas cvetenja, dozorevanje),
- lastnosti cvetenja,
- prisotnost bolezni in škodljivcev.
Pridelek vrednotimo jeseni:
- količina pridelka,
- število gomoljev,
- debelina gomoljev,
- vsebnost suhe snovi.
Ker se krompir uporablja za prehrano ljudi, je potrebno senzorično ocenjevanje primernosti za kuhanje, pečenje in cvrtje v pomfrit in čips.
Med skladiščenjem do pomladi spremljamo primernost za skladiščenje, dolžino dormance in prisotnost skladiščnih bolezni na gomoljih.
V posebnih poskusih ugotavljamo:
- začetek nastavljanja gomoljev in hitrost polnjenja gomoljev,
- občutljivost sort na virusne bolezni,
- tolerantnost sort na metribuzin.