Zrnate stročnice – preizkušanje sort
Namen preizkušanja sort
Zrnate stročnice so pomemben del trajnostnega kmetijstva in zagotavljajo številne okoljske koristi in ekosistemske storitve. Delež stročnic v kolobarju je neposreden pokazatelj trajnostnega in sodobnega pristopa h kmetovanju z namenom izboljšanja biotske pestrosti, ohranjanja intenzivnosti pridelave ter zmanjšanju vpliva kmetijstva na okolje, kar so cilji, ki so opredeljeni v slovenski kmetijski politiki v prihodnjem programskem obdobju. Med najpomembnejšimi koristmi pridelave zrnatih stročnic je simbiotska vezava dušika. Dušik, ki ga v simbiozi z bakterijami vežejo iz zraka, je edini vir dušika v kmetijstvu, ki ni povezan z emisijami didušikovega oksida. Pri pripravi projekcij emisij toplogrednih plinov za Nacionalni energetsko podnebni načrt je bilo predvideno, da se bo do leta 2040 obseg pridelovanja zrnatih stročnic povečal za 47 %. Pomen gojenja metuljnic je izpostavljen tudi v Dolgoročni podnebni strategiji Republike Slovenije. Metuljnice prispevajo tudi k zmanjšanim emisijam amonijaka in so pomemben člen doseganja ciljev na področju onesnaževal zraka. Ostali učinki pridelave metuljnic navajajo izboljšanje vodno-zadrževalne sposobnosti tal, izboljšanju dostopnosti hranil ter zmanjšanje vpliva plevelov in škodljivih organizmov, kar lahko zmanjša potrebo po uporabi FFS.
V Sloveniji je samooskrba z zrnatimi stročnicami, med katere spadajo soja, fižol, grah, lupina, bob in čičerika, slaba. Med zrnatimi stročnicami imamo v Sloveniji največje potrebe po sojinih tropinah, kjer skoraj vso potrebno količino sojinih tropin uvozimo. Z lastno pridelavo zrnatih stročnic bi lahko zmanjšali odvisnost od tega uvoza, dodatno pa bi razširitev kolobarja z nesorodno kulturo prevladujočim žitom imela ugoden učinek.
Kmetijski inštitut Slovenije v programu Javne službe v poljedelstvu že vrsto let izvaja neodvisne poskuse, s katerimi ugotavlja primernost in potencial pomembnejših rastlinskih vrst ter sort za pridelavo v Sloveniji. Med zrnatimi stročnicami preizkušamo sorte soje, graha, boba in občasno sorte ostalih vrst zrnatih stročnic. Poskusi potekajo po dogovorjeni metodiki ob upoštevanju splošno uveljavljenih načel izvajanja poljskih poskusov. Neželenemu vplivu nehomogenosti tal na rezultate posameznih sort v preizkušanju se izognemo s pravilno postavitvijo t.i. blokov oz. ponovitev. S tem lahko statistično izločimo vpliv variabilnosti tal in podamo bolj zanesljive informacije o lastnostih sort. Pri nas preizkušanja sort soje izvajamo na dveh lokacijah in v več letih. S tem ne ugotovimo le, katere sorte so najboljše v optimalnih razmerah, ugotovimo tudi, katere so bolj prilagodljive in se dobro izkažejo v različnih pridelovalnih razmerah. Rezultati teh poskusov predstavljajo vir podatkov za pripravo priporočene sortne liste, kamor uvrščamo sorte, ki v preizkušanju odstopajo od dolgoletna povprečja.